V skladu z določilom 160. člena ZDR-1* se letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne v urah. Pri izrabi dopusta ni pomembno koliko ur dnevno znaša delovna obveznost delavca na dan , ko izrablja dopust, saj izrabi ne glede na delovno obveznost cel dan dopusta.
Primer: Tudi če bi delavec delal samo 4 ure , 4 ure pa bi bil bolniško odsoten, v primeru odsotnosti zaradi letnega dopusta izrabi cel dan letnega dopusta.

Pravico do letnega dopusta in regresa za letni dopust pridobi vsak delavec, ki sklene delovno razmerje, ne glede na to ali sklene pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje pripravništva ali  zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom.

Delavec ima v primeru, ko v koledarskem letu ne dela celo leto , pravico do izrabe  le sorazmernega dela dopusta in sicer v trajanju 1/12 letnega dopusta  za vsak mesec zaposlitve.  Če je delavec  upravičen le do sorazmernega dela dopusta ima pravico  le do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Delodajalec mora delavca najkasneje do 31. marca obvestiti o odmeri dopusta za tekoče leto.

Eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi   in s tem delovnega razmerja je prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom. Predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja lahko poda tako delavec kot delodajalec. V kolikor pride do soglasja med  strankama delavec in delodajalec skleneta in  podpišeta sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sam predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni dovolj za prenehanje delovnega razmerja, saj se mora druga stranka z njim strinjati. V primeru, da do sporazuma ne pride je potrebno enostransko odpovedati pogodbo o zaposlitvi.

Pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi delavcu ne pripada odpravnina , razen če gre za upokojitev, prav tako pa ni upravičen do denarnega nadomestila za primer  brezposelnosti.

Odpovedni rok je zavezujoč za obe stranki, vendar se lahko skrajša , če se stranki o tem sporazumeta.

Potrebno pa je urediti tudi druge pravice vezane na to, da delovno razmerje ni trajalo celo leto ; kot so izraba sorazmernega dela dopusta in morebitno vračilo sorazmernega dela regresa.

Sprejeta je bila dopolnitev ZDR-1*,  na podlagi katere ni več od volje delodajalca odvisno ali bo delavcu odobril odsotnost z dela zaradi spremljanja otroka, učenca 1. razreda, v šolo na prvi šolski dan.

Delavec bo upravičen do izrednega dopusta v trajanju 1 dan, če bo delodajalca za to zaprosil in mu predložil dokazilo , da gre njegov otrok v prvi razred.

Izredni dopust je potrebno izrabiti ob  nastanku okoliščine, zato ga delavec/ka lahko izrabita le na prvi šolski dan ( ne prej in ne pozneje). Dan izrednega dopusta za ta namen pripada obema staršema.

Delavec iz naslova delovna razmerja nima le pravic ampak tudi obveznosti, zato se posvetimo naslednjemu:

Obveznosti delavca so določene v zakonih,  splošnih aktih delodajalca in medsebojno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.

ZDR-1 določa naslednje obveznosti delavca:

-vestno opravljanje dela po navodilih in zahtevah delodajalca v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ;

-spoštovanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu;

-obveščanje delodajalca o spremenjenih bistvenih okoliščinah in spremembah podatkov v zvezi z opravljanjem dela;

– varovanje poslovnih skrivnosti;

-vzdržnost do  škodljivih ravnanj , ki bi lahko škodovale poslovnim interesom delodajalca;

-prepoved konkurence med trajanjem in tudi po prenehanju delovnega razmerja, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.

Podrobneje so obveznosti delavca konkretizirane v splošnih aktih delodajalca in pogodbi o zaposlitvi, kjer za kršitve le-teh določene tudi sankcije.